Mark 6:30-44

Pet tisoč ljudi nahranjenih

(Matej 14,13-21; Luka 9,11-17; Janez 6,1-13)

30Učenci so se vrnili k Jezusu ter so pripovedovali o vsem, kar so storili in o čemer so govorili ljudem na svojem potovanju. 31“Umaknite se na samotno in tiho mesto!” jim je naročil Jezus. “Potreben vam je počitek!” Tu je bilo namreč toliko ljudi, da še jesti niso imeli časa. 32Zato so se odpeljali s čolnom na samoten kraj. 33Ljudje so to opazili. Iz vseh vasi so se odpravili tja. Tako so pohiteli, da so dospeli še prej kot Jezus in njegovi učenci. 34Ko je Jezus stopil iz čolna in je videl veliko množico, jih ni poslal na njihove domove, ker so se mu smilili; bili so kot čreda ovac brez pastirja. Vzel si je dovolj časa, da bi jim razlagal Božjo novico.

35 36Proti večeru so prišli k njemu učenci in dejali: “Kmalu se bo stemnilo. Razpusti ljudstvo, da odide v vasi ali na kmetije v okolici, kjer si lahko kupijo hrano.” 37Toda Jezus jim je odgovoril: “Vi jim dajte hrane!” “Kaj pa naj jim damo?” so začudeno vprašali učenci. “Stalo bi nas celo premoženje, če bi hoteli nahraniti vse.”
V izvirniku: Ali naj gremo in kupimo za dvesto denarjev kruha ter jim damo jesti?
38“Koliko kruha imate pri sebi?” se je pozanimal Jezus. “Poglejte!” Kmalu so se vrnili in poročali: “Imamo pet hlebov in dve ribi!” 39Jezus jim je naročil, da rečejo množici, naj posedejo v skupinah po travi. 40Posedli so v skupinah po petdeset do sto ljudi. 41Zdaj je Jezus vzel pet hlebov in dve ribi, dvignil pogled k nebu in se za vse to zahvalil. Razdelil je kruh učencem, oni pa so ga delili množici. Prav tako je storil tudi z ribama. 42Vsi so se najedli, 43učenci pa so pobrali še dvanajst košar ostankov. 44Jedlo je kakih pet tisoč mož.

Copyright information for SlvZNZ